nedelja, 28. oktober 2012

Vrše-Pršjak

                                                      
                                                                        Vrše-Pršjak



             V hribih je zapadel prvi sneg, da bi ga šel pogledat mi ni želja, zato se odločimo da gremo malo nižje po poteh nad Gorenjo Trebušo. Idejo za turo je dal Milko, ko je komentiral album  Skopica je dal par napotkov kje in kam.
                Startamo v Dolenji Trebuši pri šoli in se odpravimo proti Gorenji Trebuši, po dobrih dveh kilometrih zavijemo desno čez most v Kozijsko grapo, noge so še neogrete cesta pa se kar konkretno postavi pokonci. Makadamska cesta nas popelje do kmetije Dolc, nadaljujemo po kolovozu ki zavije rahlo desno in pa še en kar strm vzpon ki pa se kmalu konča.
               Do hiše Mandrje se pripeljemo po kolovozu, tu naletimo na prvo težavo, sprva ne najdemo nadaljevanja poti, na kartah tudi ni vrisana. Gremo po levi strani okoli hiše, zadaj je travnik malo višje pa el. pastir, tik ob levem robu se nakaže nekakšna potka, pa nisem siguren ali je to to. Nadaljujem najprej brez kolesa in res, par metrov višje najdem začetek lepo vidne poti ki pelje proti Ščuri. Da smo na pravi poti mi  pa potrdi tudi smerna tabla proti Vršam ki je par deset metrov naprej, po tej poti se pripeljemo kasneje dol. Nadaljujemo po lepi prečki, v srednjem delu se pot v parih lepih serpentinah malo spusti, v nadaljevanju pa spet prečka ki se rahlo vzdiga. Ko pridemo na travnik smo že tik pred Ščuro, lepo urejena kmetija nas prav navduši.
 

               
                    Tu pa pridemo na makadam ki nas popelje na prelaz Drnulk. Sprva nič posebnega, potem pa le zagledamo serpentine nad nami, cesta je tudi večkrat vsekana v skale, prava mojstrovina. Lepi pogledi na zasnežene vršace, od Črne Prsti do Rodice, pa samo še dodajo k splošnemu razpoloženju. Na prelazu pa zavijemo desno v smeri Vrš, cesta je slabša pa še bolj strma. Na vrhu drugega bolj strmega klanca smo tudi na najvišji točki današnje ture, ko se pripeljemo na razpotje na planini zavijemo desno in sledimo kolovozu do lese. Nadaljujemo proti hiši Gaber, tam sledimo kolovozu ki zavije okrog hiše in se spusti, na levi pa zagledamo vikend .  Od vikenda naprej je kolovoz vse slabše viden, malo pred koncem pa je potrebno gledat levo, ko zagledamo oranžnega smeška vemo da smo na pravi poti.
                     Na samem začetku je pot slabo vidna, vendar sledimo oranžnim markacijam, sama težavnost spusta pa nekje S5 z mesti S6. En krajši del pa je močno skalnat, za nas nevozno, tistih par metrov pa prehodimo. Zahtevnejši del spusta se konča tik nad kmetijo Mandrje, tu zavijemo desno in se po že znani poti napotimo proti Šćuri. Vendar pa tokrat malo pred Ščuro na odcepu kjer je oranžna puščica zavijemo levo, vozimo se po prečki in se izogibamo desnih odcepov. Ko pridemo na makadam zavijemo desno in se spustimo do reke Trebuščice.

               Po krajšem odmoru za malico, se napotimo še enkrat po dolini proti Gorenji Trebuši in naprej proti grapi Pršjak. Vmes si ogledamo par slapov ki se jih vidi s ceste, nad nami pa opazujemo severni rob Govcev. Po asfaltni cesti se pripeljemo do odcepa kamnitega kolovoza, malo naprej od kmetije Hipovec.
                Zavijemo levo, kolovoz  se po par deset metrih konča, v desnem kotu zagledamo slabo viden začetek poti ki nas pripelje do lesenega mostu pod hišo Za Grapo. Nadaljujemo levo mimo hiše naravnost na kamnit kolovoz in nadaljujemo do naslednje hiše. Tu zagledamo singlo pod hišo, zavijemo nanjo vendar pa ta pelje samo do potoka. Vrnemo se nazaj na kolovoz, nekaj mi ne da miru, nadaljujem po kolovozu in gledam levo če bom opazil kakšno pot. Po cca 20m zagledam pod cesto slabo vidno potko, le ta pa hitro postane bolj vidna.
               Sama pot je načeloma brez problemov, lepa gladka singla, samo en problem je, velik del je zelo izpostavljena. Pa v gozdu še nekak gre ko ti navidezno zavetje dajejo drevesa, pri slapu Pršjak pa je čisto druga zgodba. Ja pot še vedno čisto lepa, na levo pa prepadna, saj tisti tolmuni spodaj so lepi, ampak plaval pa nebi v njih. No ta del je dolg vsega sto metrov, naredi pa najmočnejši vtis. V nadaljevanju pa spet lepa singla, proti koncu pa jo je približno 200m razsute od vode, vendar se da peljati. Ko pridemo pri Krtu na cesto se pa samo še lepo počasi odpeljemo proti avtu, pa na zrezek v Podkorita seveda.
                Lep dan, lepa tura, če hočete pa kaj več bo potrebno pa obiskat te lepe kraje. Če želite track ture pa tudi lahko dobite pri meni.



1300 vm, 36 km
Povezava do albuma:

Lp, Boris


Ni komentarjev:

Objavite komentar