nedelja, 11. november 2012

Priprave na turo

                       Ture ki so opisane v tem blogu sodijo med zelo zahtevne, zato so tudi priprave na turo malo drugačne. Več ali manj se gibljemo v okolju kjer srečaš malo ljudi, če se ti kaj pokvari ali naredi si boš moral pomagati sam, običajno takrat ko gre kaj narobe tudi GSM signala ni.

                                                         VREME


                       Vsekakor ena pomembnejših stvari je, da preveriš kakšno bo vreme na območju kjer se boš gibal. Saj si ne želite da vas v visokogorju ko si na odprtem terenu, dohiti kakšna nevihta. Recimo tura Val Glagno, ozka soteska prepredena s hudourniki, če vas tam dobi dež, ne boste šli ne naprej ne nazaj.

                                                        NAVIGACIJA


                      Danes na prvi pogled s tem naj nebi imel problemov, koga pocukaš za track in greš. Pa ni čisto tako, lahko se ti GPS pokvari, se spraznijo baterije ali pa tako kot meni na eni turi ko se mi je zaradi moje malomarnosti (ko sem ga dal v žep, nisem zaklenil zaslona) totalno resetiral. Se pravi čeprav imate GPS vedno imejte zraven še dobro karto tistega območja. Si je pa dobro karto tudi ogledati preden greste na turo. Če ne drugega, lahko vidite če obstaja kakšna možnost skrajšanja ture, ali pa dobite kako svojo idejo kako  stvar izpeljati.
                               
                                                     MTB nahrbtnik





                      Med priprave sodi tudi pravilna priprava nahrbtnika, v bistvu je dobro predvideti kaj vse se ti lahko zgodi na turi, seveda pa vseh stvari ne moreš nositi sabo, si pa lahko pomagaš s kakšno vezico ali pa kosom vrvice in pot nadaljuješ malo lažje. Torej potrebno je biti racionalen in pa imeti čim več stvari sabo da se lahko rešiš. In pa ne zanašajte se na kolege, češ saj bo že drugi imel sabo, ponavadi nima in to lahko pomeni v nadaljevanju pešačenje nazaj do izhodišča ture.
                     Poleg tega da je nahrbtnik dovolj velik (25-30 L), ga tudi sprobajte če se vam lepo vleže na ramena. Se pa danes dobri nahrbtniki ne nosijo več toliko na ramenih, temveč jih zategnete v pasu. S tem razbremeniš ramena in lažje dihaš, seveda ga pa med spustom in nošenjem kolesa zategneš. Moj trenutni model je Evoc FR tour.
                     Pa gremo lepo po vrsti:
-zračna tlačilka, naj ne bo tista najmanjša in najlažja, saj je z njo tudi težko napihniti zračnico.
-zračnica 1 kom., prvič menjaš samo zračnico, ker ima pa hudič mlade se ti pa kaj hitro zgodi da jo predreš še enkrat. V tem primeru si pa pomagaš z naslednjo postavko.
-flike , najhitrejše so samolepilne, vendar je to bolj kratkotrajna rešitev, torej najbolje je kupiti standardne z lepilom posebej. Tu pa bodite pozorni, lepilo se lahko po kakšnem letu tudi posuši, pa čeprav je tuba tovarniško zaprta. Torej bo potrebno po določenem času vsaj lepilo zamenjati.
-power link, ta vam pomaga rešiti težavo z verigo če se vam strga, morate pa imeti tudi ključ za krajšanje verige, ponavadi je v sklopu multifunkcijskega orodja.
-osnovno orodje za popravilo kolesa, v kolesarski trgovini kupite komplet multifunkcijskega orodja za popravilo kolesa. Seveda pa je potrebno preveriti, če je na vašem kolesu tudi kakšen vijak ki ima drugačen nastavek kot je v orodju, v tem primeru dodate še posamezen ključ ali izvijač k orodju.
-pletenica za menjalnik, v primeru da se vam pletenica strga bo nadaljevanje precej naporno.
-vezice, z njimi si lahko zasilno pomagate pritrditi če se vam kaj odlomi, že večkrat preverjeno.
-prva pomoč, v kolesarski ali gorski trgovini kupite mali paket prve pomoči.
-astro folija, poglejte v prvo pomoč, nekatere jo imajo že notri. Je pa to nepogrešljiv del opreme, sploh če ne veš točno kam greš, ponoči se lahko pokriješ z njo, če slučajno nimaš anoraka si lahko z malo spretnosti narediš pončo, seveda bo v tem primeru prišel prav tudi kakšen košček vrvice.
-vžigalnik, ga še nisem potreboval je pa stalno v nahrbtniku. Letos nam je skoraj ratalo prespati v grapi, v tem primeru bi se lahko vsaj pogreli.
-majhna žaga, to sicer ni del obvezne opreme, je pa postala navada da debla ki ležijo čez pot sproti odstranimo, če ne drugega se bomo naslednjič peljali bolj tekoče.
-dober zemljevid, nikoli se ne zanašajte samo na druge, lahko zgubite skupino ali pa vaš kolega izgubi zemljevid, v tem primeru je dobro imeti zemljevid pri sebi. Seveda pa je v veliko pomoč danes tudi navigacija.
-lučka, v jesenskem času ko se dnevi krajšajo, bo to vsekakor dobrodošlo na daljših turah.
-nosilec menjalnika, to dodate po potrebi, odvisno od kolesa oz. načina pritrditve menjalnika.


Seveda pa ne pozabite tudi na vodo, hrano, obleko primerno letnemu času in pa zaščitno opremo. Hja, naši nahrbtniki ponavadi niso lahki, vsekakor pa rešijo marsikatero težavo. Če se kdo spomni še na kakšno potrebno stvarco pa naj jo pripiše spodaj.

četrtek, 1. november 2012

Monticello-Moggessa

                                         

    Tokrat ena ne prav težka, vendar zelo lepa tura, edino kar ji manjka so razgledi na poti. Vendar če boste vztrajni in šli do vrha boste deležni tudi teh.  


             Začnemo v Moggio Udinese (Možnica), se odpravimo proti poti 421 (na starejših kartah je označena še kot nemarkirana). Prvih 100 vm skozi vas bo po asfaltu, sledi dobrih 100 vm peščenega kolovoza, v nadaljevanju pa po lepi zemljasti poti. Do izravnave pod M. Cesariis je naklon približno tak kot mulatjera mimo Hube proti Možicu. Tu je tudi razgledišče, pod seboj imamo drugo polovico naše poti skozi vasi  Moggessa  ter pogled na Amariano in Creta Grauzario.

           Nadaljujemo po lepi travnati poti proti sedlu La Forca, malo gor dol in že smo tam. Tu se pot razcepi, če si želite olajšati in prihraniti 500 vm vzpona potem tukaj zavijte levo na pot 420.
          Mi pa nadaljujemo s sedla La Forca po poti 421, sledi 500 vm lepe gozdne poti, vendar  z dokaj strmim naklonom. Zadnjih 50 vm je malo težavnih zaradi kamenja na poti. Vmes je še razcep na katerem se držimo levo v smeri Monticello. Ob lepem vremenu pa nas na dokaj špičastem vrhu pričakajo tudi lepi razgledi na okoliške hribe. Sledi spust nazaj do sedla La Forca po isti poti kot smo šli gor, navzdol bo seveda lepa tekoča singla.

           Na La Forci pa tokrat zavijemo desno na pot št. 420 proti Borgo di Mezzo. Sprva bo šlo malo bolj dol, vmes bojo dvoje stopnice, nato pa bo lepa prečka,  izpostavljena, vendar je pa dosti drevja ob strani, tako da ne bo prehudo. Od La Force naprej lahko sledite MTB tablicam, delo lokalnih kolesarjev, ime ture pa je Troi dai Borgs.
           V vasi pa zavijemo levo na makadamsko cesto in se skozi Morolz spustimo  po betonskih klancih do Moggesse di la. Tu zavijemo levo na markirano mulatjero 418, ki nas popelje najprej v spustu, nato pa se 100 vm vzdigujemo do Moggesse di qua. Ta vas je naredila name še poseben pečat, polna je razpadajočih hiš, pa vendar se najde kdo ki še vedno stanuje tam. Porušena je bila v potresu ki je prizadel to območje leta 76. Več pa si lahko preberete TUKAJ.

           Iz Moggesse di qua se odpravimo naprej po poti 418, vendar se kmalu po zadnji hiši odcepimo desno na nemarkirano mulatjero ki nas popelje v sotesko reke Glagno. Zelo lepa pot, parkrat se tudi vzpenja, vendar se da vse razen dela kjer je odneslo pot odpeljati.

           Ko pridemo do reke jo prečimo, v poletnem času pa si lahko privoščite tudi kopanje. Nadaljujemo levo po desnem bregu reke, proti železnem mostu, kmalu se na desnem robu pokaže pot, kakšen meter nad obalo, zavijemo nanjo in ji sledimo. Pri mostu zavijemo levo na pot št.417 in se tik nad reko odpeljemo proti vasi Campiolo. Pot je lepa peščena in se vije tik nad reko Glagno, kar ji da še prav poseben čar. Parkrat je potrebno kolo preložiti preko skal, vendar nič hujšega.

         V vasi Campiolo pridemo za par metrov na asfalt, tam pa poiščemo nadaljevanje poti Troi dai Borgs ki zavije desno navzdol. Še  par stopnic in že smo na cesti. Od tu naprej ne gremo več po MTB trasi, saj je nadaljevanje bolj trnavo, temveč zavijemo levo in se po asfaltni cesti napotimo nazaj v Moggio. Tu pa na zaslužen obed v lokalno pizzerio, imajo tudi druge jedi.


1300 vm, 27 km. Čeprav ne zgleda, vendar si je potrebno kar vzeti čas za to turo, s postanki vred od7 do 8 ur, odvisno kako dolgi bojo vaši postanki. :)






Lp, Boris